Bomo postali inovativna trajnostna in družbeno odgovorna družba?

18. IRDO mednarodno konferenco je na spletu 8. in 9. junija 2023 ustvarilo 107 udeležencev, od tega več kot 60 avtorjev s 30 prispevki iz 12-tih držav sveta.

(Maribor, Slovenija) 18. IRDO mednarodna konferenca “INOVATIVNA TRAJNOSTNA IN DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA 2023: Opolnomočimo družbo, okolje in gospodarstvo za trajnostnost” je potekala od 8. do 9. junija 2023 na spletu. Konferenca je bila tudi 3. nacionalna konferenca IRDO in Državljanske pobude za integralno zeleno Slovenijo. Na konferenci je s 30-timi prispevki sodelovalo več kot 60 avtorjev iz 12-tih držav iz Evrope, Afrike, Kanade, Južne Amerike, Azije in Bližnjega vzhoda, skupaj se je konference udeležilo 107 oseb. Organizatorji konference so bili IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Univerza v Mariboru, Slovenija, Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje (SdSr) in Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo. Konferenco so sofinancirali Urad RS za mladino in sponzorji Nova KBM, Medis-M, Prohit ter Press Clipping.

Naša družba se hitro spreminja. Številna gonila sprememb medsebojno delujejo v zelo zapletenem medsebojnem delovanju človeških potreb, želja, dejavnosti in tehnologij, kar prispeva k “velikemu pospeševanju” človeške potrošnje in degradacije okolja. Agenda ZN do leta 2030 za trajnostni razvoj in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG) so globalni načrt za sistemsko preoblikovanje trajnostnosti po vsem svetu. Trenutne politike EU, ki jih oblikuje evropski zeleni dogovor, pa se podobno ukvarjajo z doseganjem dolgoročne trajnostnosti v Evropi. Vendar pa ostaja vprašanje, ali je operacionalizacija na regionalni, nacionalni in lokalni ravni dovolj učinkovita pri obvladovanju dinamične zapletenosti evropskih in svetovnih trendov (npr. ekstremni vremenski dogodki, povezani s podnebnimi spremembami, pandemija Covid-19, sedanja vojna v Ukrajini).

Obravnavanje izzivov trajnostnosti zahteva znanje, ki zajema številna področja, discipline in politike. Cilj ustreznega okvira politike EU je zagotoviti, da trajnostna politika in ukrepi temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanju, uvajanje trajnostnosti pa je okrepljeno z raziskavami, inovacijami in izobraževanjem, vključno s preusposabljanjem na področju trajnostnosti (tj. GreenComp, evropski kompetenčni okvir za trajnostnost). Čeprav so sedanji sistemi znanja prinesli velike koristi za pospeševanje trajnostnosti, predstavljajo določene omejitve, predvsem podpirajo postopne spremembe in ne sistemske transformacije v smeri trajnostnosti. Bolj celosten razvoj znanja za trajnostnost je v središču številnih evropskih in medvladnih organizacij (npr. EEA in OECD), široka paleta znanstvenih in civilnodružbenih mrež ali platform pa služi tudi kot stalni podporni sistem za pospešitev spremembe paradigme. Več sistemskih dejavnikov bi lahko s sistemskimi inovacijami prispevalo k pospešenemu ustreznemu izvajanju okvirov trajnostne politike.

Implementacija direktive o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij na evropski ravni zahteva pomemben premik v korporativnem upravljanju v smeri družbeno odgovornega upravljanja. To podjetjem omogoča, da postanejo vodilna v panogi, z dajanjem prednosti trajnostnosti, ki postaja vse pomembnejša tudi v slovenskih podjetjih. Z uporabo trajnostnih praks lahko podjetja prispevajo k blaginji planeta in družbe ter zagotovijo dolgoročni uspeh v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Za zeleni prehod potrebujemo inovativne družbeno vzdržne akcije in organizacije. Da bi spremenili naše navade, potrebujemo splošne smernice kurikuluma in zahtevo po bolj stalni ponudbi usposabljanja za družbeno odgovornost, digitalizacijo in socialno ekonomijo. Univerze so pomemben vir družbenih sprememb in morajo spodbujati trajnostni razvoj za prihodnost družbe in okolja. Obstajati bi morala nacionalna strategija izobraževanja tudi na področju digitalnih orodij v šolah in izobraževalnih ustanovah.

Slovenija je idealno pripravljena, da postane vzorčno gospodarstvo blaginje, z več priložnostmi za sprejetje pristopa gospodarstva blaginje k upravljanju, ki uporablja integriran, resničen, odgovoren in odločevalski sistem blaginje (pet osnovnih sredstev: človeško, socialno-kulturno, naravno, zgrajeno in finančno), ki povezuje cilje trajnostnega razvoja ZN v okvir ekonomsko-ekološke blaginje Slovenije. Slovenija ima precejšnje primerjalne prednosti v splošni kakovosti življenja med državami EU, druga področja pa potrebujejo izboljšave. Priložnosti države za sprejetje pristopa gospodarstva blaginje vključujejo:

• da se Evropski zeleni dogovor, ambiciozen načrt za to, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, šteje za izhodišče,
• zagotavljanje usklajenosti celotnega ekološkega odtisa Slovenije z biokapaciteto bogate gozdne in druge krajine Slovenije,
• javne politike so usmerjene v varovanje, ohranjanje in krepitev naravnega bogastva Slovenije, ki zagotavlja zdravje ljudi in blaginjo državljanov,
• analiza vpliva blaginje je vključena v analizo javnih politik, proračuna in fiskalnega upravljanja za Slovenijo.

Podporni partnerji mednarodne konference IRDO so bili: Svetovna organizacija sistemov in kibernetike (WOSC), Mednarodna akademija za sisteme in kibernetske znanosti (IASCYS), Pau, Francija, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, Bertalanffyjev center za študij sistemskih znanosti (BCSSS), Mednarodna federacija za sistemske raziskave (IFSR), Center za obvladovanje tveganj in kriz (CRC), Dunaj, Avstrija, COPERNICUS Alliance – European Network on Higher Education for Sustainable Development, CSR Europe, Donavska University Krems, Avstrija, Združenje za kakovost in odličnost iz Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Fundacija Gallus.

Sofinancer je bilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino. Pokrovitelji so bili: Nova KBM d. d., Medis-M d.o.o., Prohit d.o.o., Press Clipping d.o.o..

Doslej se je prejšnjih 17-tih konferenc IRDO udeležilo več kot 1.500 avtorjev z vsega sveta. Več si lahko ogledate na https://www.irdo.si/irdo-konferenca/ . #

Oglejte si sklepe konference: IRDO 2023 Conference – Conclusions 8-9 June 2023 eng ok

Zbornik avtorskih povzetkov najdete tukaj: https://www.irdo.si/irdo2023/index.html

Sporočilo za medije: 2023 IRDO Konferenca – Sporočilo za medije_12.6.2023

Dodatne informacije IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti: www.irdo.si

• Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in predsednica organizacijskega odbora konference IRDO, anita.hrast@irdo.si , telefon: 031 344 883
• zaslužni prof. dr. dr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference IRDO, mulej@um.si
• prof. dr. Igor Perko, podpredsednik programskega odbora konference IRDO, igor.perko@um.si

 Organizator in dodatne informacije:

IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Cesta 13. julija 65a, SI-1261 Ljubljana – Dobrunje, Slovenija, EU,
Web: www.irdo.si , E-pošta: info@irdo.si , Telefon: +386 31 344 883