Definicija družbene odgovornosti

Pogled Evropske Unije na družbeno odgovornost podjetij (CSR) je leta 2001 Evropska Komisija predstavila v dokumentu z nazivom Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij. V tem dokumentu je družbena odgovornost podjetij predstavljena kot “koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki”. (Commission of the European Communities (2001): Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM (2001) 366 final, Brussels)

Z leti je EU definicijo družbene odgovornosti (podjetij) dopolnila.

Trenutno je najbolj v veljavi definicija družbene odgovornosti po standardu ISO 26000:2010

Družbena odgovornost  je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in etično ravnanje:
⎯ prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe;
⎯ upošteva pričakovanja deležnikov;
⎯ je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter
⎯ je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih.
OPOMBA 1:  Dejavnosti vključujejo izdelke, storitve in procese.
OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.
(Slovenski prevod standarda lahko naročite pri SIST)

Aktivnosti inštituta IRDO izhajajo iz EU opredelitve družbene odgovornosti. Pri tem Strokovni svet Inštituta IRDO družbeno odgovornost pojmuje še širše, in sicer kot:

  • individualno družbeno odgovornost (posameznikovo),
  • družbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij,nevladnih organizacij, vladnih organizacij),
  • družbeno odgovornost poklicnih skupin,
  • družbeno odgovornost naroda, države, zveze,
    a vedno do družbe, to je do ljudi in narave, ne samo do sebe.

Primer kriterijev za družbeno odgovornost organizacij (vključeni so v Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si)):

  1. Odgovornost do okolja in trajnostna naravnanost
  2. Odgovornost do zaposlenih
  3. Odgovornost do skupnosti
  4. Odgovornost do kupcev in dobaviteljev
  5. Vodenje
  6. Vpetost DO v strategijo podjetja in skladnost z mednarodnimi smernicami
  7. Vključevanje déležnikov
  8. Akcijski načrti in ključni dejavniki uspeha
  9. Merjenje učinkov, komuniciranje in poročanje o DO
  10. Certifikati, nagrade s področja DO

Področja družbene odgovornosti

Definicija družbene odgovornosti v ISO26000:2010:
»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in etičnim ravnanjem: prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe, upošteva pričakovanja deležnikov, je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami delovanja ter je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih. »(SIST, 2010: str. 26)

Vsebino tega koncepta prikazuje slika iz prevoda tega standarda iz leta 2010 v slovenski jezik.

(Shematski prikaz standarda ISO26000:2010 – Vir: Slovenski standard SIST ISO 26000:2010. Napotki za družbeno odgovornost. SIST, Ljubljana 2010, str. 17.)

(Sedem osrednjih tem standarda za družbeno odgovornost ISO26000:2010 – Vir: Slovenski standard SIST ISO 26000:2010. Napotki za družbeno odgovornost. SIST, Ljubljana 2010, str. 58.)

EU je leta 2001 v svojem Zelenem dokumentu družbeno odgovornost podjetij opredelila kot odgovornost za odnose na štirih ključnih področjih:

  • zaposleni
  • okolje
  • kupci in dobavitelji (trg)
  • skupnost.

Pravne osebe (podjetja, organizacije, zavodi…) se pri uvajanju družbeno odgovornih aktivnosti običajno osredotočajo na ta ključna področja, v katera vključujejo tudi vsebine smernic standarda ISO 26000:2010.

(Informacije, predstavljene v nadaljevanju, so delno povzete po brezplačnem priročniku s primeri dobre prakse »Uvajanje družbene odgovornosti v poslovno prakso malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji«, ki je izšel v okviru projekta »CSR – Code to Smart Reality« pri Gospodarski zbornici Slovenije – Območni zbornici Maribor (sedaj Štajerska gospodarska zbornica)r, oktobra 2007. Soavtorji tega priročnika smo člani inštituta IRDO. Brezplačen tiskani izvod tega priročnika lahko pridobite na naslovu info@stajerskagz.si ali si ga naložite tukaj.)

ODNOS DO ZAPOSLENIH

Zaposleni so ključnega pomena za vsako podjetje. Podjetje ima lahko najboljše prostore, opremo in materiale, pa vendar to ne zagotavlja kakovosti in poslovnega uspeha. Odličnost in nadpovprečne poslovne rezultate lahko dosežejo le dobro usposobljeni, motivirani in zavzeti zaposleni.

Koristi za podjetja

1. Izboljšanje dela zaposlenih

  • S skrbjo za zaposlene se poveča odgovornost in lojalnost zaposlenih do podjetja.
  • Če so zaposleni ustrezno usposobljeni, bo delo opravljeno hitreje, izboljšali boste čas dobave, kakovost storitev, zmanjšali porabo materialov in energije ipd.

2. Krepitev ugleda podjetja

  • Pozitiven ugled delodajalca bo pritegnil številne zanimive in nadarjene iskalce dela.

3. Povečanje konkurenčnosti

  • Večja motivacija zaposlenih prispeva k večji inovativnosti in kakovosti dela.

4. Zmanjšanje stroškov

  • Z ustvarjanjem trajnejših delovnih razmerij se stroški usposabljanja zaposlenih zmanjšajo, manjša je tudi fluktuacija, kar pomeni manj stroškov za zaposlovanje novih delavcev.
  • Z boljšim ravnovesjem med delom in prostim časom se zmanjšata odsotnost z dela in stres zaposlenih.
  • S spoštovanjem zakonodaje in človekovih pravic se boste izognili morebitnim sporom ter nepotrebnim stroškom (npr. zaradi nezakonitih odpovedi, neupoštevanja dogovorov in delavskih pravic, zaradi diskriminacije, nadlegovanja na delovnem mestu ipd.).

Področja in aktivnosti za izboljšanje odnosov z zaposlenimi

  • Zadovoljstvo na delovnem mestu
  • Zdravje in varstvo pri delu
  • Razvoj zaposlenih ter vseživljenjsko učenje
  • Različnost zaposlenih in enake možnosti za zaposlovanje
  • Spoštovanje človekovih pravic
  • Ravnovesje med delovnim in prostim časom

ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA

Vsi vplivamo na okolje, v katerem živimo in delamo, tako podjetja kot ljudje. Največji del evropskega gospodarstva predstavljajo majhna in srednje velika podjetja, ki imajo skupaj velik vpliv na onesnaževanje okolja. Odločitev, da boste pričeli poslovati bolj okolju prijazno, bo nedvomno prispevala k izboljšanju vašega poslovanja – zmanjšali se bodo stroški, izboljšalo upravljanje s tveganji, izboljšal se bo vaš ugled in odprle nove poslovne priložnosti.

Koristi za podjetja

1. Nove priložnosti, večji ugled in prednosti na trgu

  • Vse večja pričakovanja potrošnikov pomagajo oblikovati tržno prednost podjetjem, ki so sposobna hitro razviti nove, okoljsko sprejemljive izdelke in storitve.
  • Uspešnost podjetja na področju varstva okolja vpliva na njegov ugled, oceno kakovosti dela vodstva in na možnosti sodelovanja v dobaviteljskih verigah v mednarodnih podjetjih, ki imajo v svoje poslovanje vključeno politiko družbene odgovornosti. Povečuje se trend upoštevanja okoljskih kriterijev tudi pri javnih naročilih.
  • Na globalnem trgu finančne ustanove in zavarovalnice vse bolj upoštevajo okoljska merila pri odločanju o  vlaganjih. V svetu pokojninski skladi že zahtevajo transparentnost vlaganj in izvajanj zakonodaje s področja okoljskih in družbenih vidikov.

2. Povečana učinkovitost podjetja

  • Z boljšo organizacijo in večjo ekonomičnostjo ter uporabo novih tehnologij in postopkov se zmanjša raba virov, povečata se varnost in učinkovitost proizvodnje, izdelkov in storitev.

3. Finančni učinki

  • Zmanjševanje uporabe virov lahko zelo zmanjša stroške in poveča dobičkonosnost podjetja ter zmanjša njegov dolgoročni negativen vpliv na okolje.

4. Zaupanje javnosti

  • Z odprtim dialogom z javnostmi in javnostjo podatkov o vplivih podjetja na okolje in o njegovi ekoučinkovitosti, si boste pridobili zaupanje oblasti, javnosti, poslovnih partnerjev, kupcev in potrošnikov ter dosegli izboljšano sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

Področja in aktivnosti za izboljšanje ravnanja z okoljem

  • Upoštevanje zakonskih določil
  • Recikliranje, zmanjševanje porabe, ponovna uporaba
  • Uporaba okolju prijaznejših materialov in varčevanje z energijo ter vodo
  • Sodelovanje zaposlenih pri okoljevarstvenih aktivnostih podjetja
  • Razvijanje okolju prijaznejših tehnologij in izdelkov

ODNOS DO KUPCEV IN DOBAVITELJEV

Ravnati odgovorno na trgu pomeni zavedati se, od kod pridobivate surovino in kako kupujete, kdo so vaši dobavitelji, kakšen vpliv ima vaš izdelek na širšo skupnost in kako prodajate svoje izdelke oziroma storitve, kakšen je vaš promocijski pristop. Zahtevati družbeno odgovorno ravnanje tudi od vaših dobaviteljev izraža vaše resno prizadevanje za družbeno odgovornost, saj s tem dokazujete integracijo družbene odgovornosti v svoje poslovanje. Prednost malih in srednje velikih podjetij pri uvajanju koncepta odgovorne verige je, da imajo manj dobaviteljev, s katerimi imajo bolj neposredne odnose in na katere verjetno lažje vplivajo.

Koristi za podjetja

1.  Razvoj novih izdelkov in storitev

  • Z odprto in dvosmerno komunikacijo s kupci boste razvijali izdelke ter storitve, ki so kupcem zanimivi in potrebni.

2. Večji ugled podjetja

  • S pozitivno publiciteto boste izboljšali ugled vašega podjetja in povečali prepoznavnost vaše blagovne znamke.
  • Z izbiro dobaviteljev, ki odražajo vaše vrednote, boste povečali lasten ugled.

3.  Novi in zvesti kupci, večja prodaja in dobiček

  • Povečali boste prodajo, saj se bodo lahko stranke ob nakupu odločale na osnovi različnih meril, ne le finančnih.
  • Večja bo lojalnost kupcev in lažje boste pridobili nove kupce.

4. Nova poslovna partnerstva

  • Pritegnili boste zaposlene, ki se bodo enačili z vrednotami, ki jih izražate s svojimi izdelki in storitvami.
  • Zgradili boste boljše odnose z vašimi dobavitelji, kar pomeni, da boste lahko kupcem ponudili boljše izdelke in storitve.

Področja in aktivnosti za izboljšanje odnosov s kupci in dobavitelji

  • Spoštovanje in sodelovanje s kupci
  • Obravnavajte dobavitelje kot partnerje

ODNOS DO SKUPNOSTI

Odnos s skupnostjo je najvidnejši del vašega programa družbene odgovornosti. Za najboljši učinek razvoja odnosa s skupnostjo je v sodelovanju s ključnimi predstavniki deležnikov najprej  treba analizirati potrebe okolja v katerem delujete. S korporativnim programom vlaganja v skupnost lahko podjetje prevzame pobudo za razvoj in podporo skupnosti (npr. v obliki donacij, prostovoljnega dela zaposlenih v podjetju, z uporabo opreme, prostorov za potrebe neprofitnih organizacij itd.). Dober program odnosov s skupnostjo vključuje tudi rešitve, s katerimi se negativni vplivi podjetja na skupnost kar najbolj zmanjšajo. Mnoga podjetja se odločajo za transparenten prikaz svojih podatkov o vlaganjih v skupnost – poročajo o vlaganjih v obliki denarja, prostovoljnega dela zaposlenih, brezplačnega najema opreme itn., kar dodatno krepi njihov ugled v skupnosti.

Koristi za podjetja

1. Pozitivna publiciteta, večji ugled

  • Pozitivna publiciteta v medijih, krepitev ugleda podjetja in njegovih blagovnih znamk v različnih javnostih, boljša prepoznavnost blagovnih znamk ter posledično večja prodaja.

2. Krepitev partnerskega sodelovanja s skupnostjo

  • Oblikovanje spodbudnih odnosov za delo podjetja v skupnosti.
  • Oblikovanje osnov za sodelovanje z ustvarjalci lokalne in nacionalne politike.

3. Večja učinkovitost zaposlenih pri delu

  • Izboljšanje motivacije zaposlenih za delo, urjenje veščin skupinskega dela, usposabljanje in izpopolnjevanje različnih znanj ter veščin, večja privlačnost podjetja za nove kadre.

Področja in aktivnosti za sodelovanje s skupnostjo

  • Denarna podpora (sponzorstva, donacije)
  • Mentorstvo, svetovanje in usposabljanje
  • Nadomestno delo v neprofitnih organizacijah
  • Tematska partnerstva
  • Marketing z razlogom

 Mednarodno sodelovanje

Za dodatne informacije iz področja družbene odgovornosti na evropski ravni si lahko ogledate spletno mesto CSR Europe, katere član in nacionalna partnerska organizacija je tudi inštitut IRDO.

Koristi

Koristi, ki jih podjetja in organizacije najpogosteje omenjajo, so:

  • hitrejša pridobitev novih kadrov in bolj zadovoljni ter kompetentni zaposleni (večja učinkovitost in kakovost),
  • zvestoba kupcev in poslovnih partnerjev (bolj kakovostna dobavna veriga),
  • graditev pozitivnega ugleda v širši javnosti in krepitev blagovnih znamk (utrjevanje poslovnih povezav, kakovostne dobavne verige, nove poslovne priložnosti),
  • zmanjševanje stroškov (npr. v povezavi z zaposlenimi, s  skrbnim ravnanjem s surovinami, energijo ipd.) ter povečanje prihodkov (npr. zaradi zvestobe kupcev, visoke kakovosti izdelkov in storitev, okolju prijazne tehnologije), ki izboljšujeta poslovni izid podjetja (dobiček).
  • dobri odnosi in podpora lokalne skupnosti ter oblasti,
  • inovativnost in nenehno prepoznavanje potreb strank in drugih deležnikov,
  • večja privlačnost za vlagatelje kapitala,
  • predčasna/pravočasna uskladitev poslovanja z zakonodajo,  ki zahteva odgovorno ravnanje.

Z družbeno odgovornostjo podjetja je možno krepiti konkurenčni položaj posameznih podjetij, pa tudi lokalnih in regionalnih skupnosti, držav in EU.
(Vir: Knez Riedl, J.: Kako DOP povečuje konkurenčnost, projekt CSR – Code to Smart Reality, GZS-OZ Maribor, 2007)

Glavni namen družbeno odgovornega obnašanja podjetij sicer ni konkurenčnost, temveč upoštevati tudi druge, prispevati k reševanju okoljskih in družbenih problemov ter s tem k splošni blaginji. Družbena odgovornost podjetij prispeva k uresničevanju ciljev, ki si jih je zastavila EU, tj. izboljšati konkurenčnost, doseči odličnost in ustvariti trajnostno družbo. Pri tem so mu v pomoč osvojeni standardi družbene odgovornosti, ki dokazujejo raven družbene osveščenosti podjetja in utrjujejo blagovno znamko. Obenem odpirajo podjetju več možnosti v primeru, ko drugi izbirajo svoje poslovne partnerje čedalje bolj tudi na podlagi družbene odgovornosti podjetja. Konkurenčnost podjetja lahko krepijo tudi inovativne rešitve skupnih problemov ter dobri odnosi s skupnostjo in oblastmi. Družbena odgovornost podjetja in konkurenčnost podjetja se torej ne izključujeta. Nasprotno, dopolnjujeta se, vendar le, če tudi pri konkurenčnosti ne pozabljamo na odgovorno obnašanje. To uveljavlja ti. odgovorno konkurenčnost (responsible competitiveness), kjer gre za zdravo tekmovanje, ki prinaša koristi vsem tekmecem (win-win odnos).

Pomisleki

Družbena odgovornost je dolgoročna naložba, kratkoročno pa marsikomu pomeni dodaten strošek (predvsem v začetni fazi uvajanja, ko je potrebno analizirati stanje, pripraviti koncepte sprememb in le-te vpeljati v prakso). Izkušnje kažejo, da koncept družbene odgovornosti prinaša dobiček podjetju oz. organizaciji predvsem na dolgi rok (podobno kot inovacije).

Nekateri pomisleki s strani gospodarstva so, da gospodarstvo ni dolžno reševati družbenih problemov – s tem naj se soočajo ustanove in organizacije, ki imajo takšno poslanstvo. Vendar je podjetje sestavni del družbenega sistema, ki ga sooblikuje in nanj pomembno vpliva, zato je tudi družbena odgovornost podjetij ključnega pomena za razvoj skupne  družbene odgovornosti.

Krepitev ugleda podjetja – kritiki opozarjajo na zlorabe koncepta družbene odgovornosti. Nekatera podjetja se v javnosti predstavljajo kot izrazito družbeno odgovorna na enem področju (npr. pri odnosu do zaposlenih, učinkovita raba energije ipd.), medtem ko hkrati na drugem področju delujejo izrazito neodgovorno (npr. uporaba zdravju škodljivih materialov v proizvodnji, onesnaževanje okolja s škodljivimi odpadki itd.). Nekatera tudi namenjajo več sredstev za samo poročanje o svojem družbeno odgovornem poslovanju, kot so dejansko vanj vložila.

Pri prepoznavanju dejanskega družbeno odgovornega poslovanja podjetja oz. organizacije je tako potrebno spremljati celovitost aktivnosti posamezne osebe (pravne, fizične) in šele nato ocenjevati dejansko učinkovitost njenih družbeno odgovornih ravnanj.

Standardi in načela, orodja družbene odgovornosti podjetij

Uporaba orodij in standardov je zelo različna in odvisna od vaših ciljev, področij delovanja, stroškov, stopnje vključevanja deležnikov in drugih dejavnikov.

Načela prizadevanj in kodeksi obnašanja

V to skupino sodijo vodila, ki jih v obliki formalnih izjav sprejemajo podjetja in naj bi jih upoštevali pri svojem ravnanju. Ena od najbolj mednarodno prepoznavnih iniciativ promocije družbene odgovornosti je UN Global compact (www.globalcompact.org), ki v okviru Združenih narodov promovira deset načel na področju človekovih pravic, dela, okolja in antikorupcije.  Podporo Global Compactu je ob številnih tujih izrazilo tudi  več  slovenskih organizacij. Organizacija združenih narodov ne nadzoruje oziroma ne ocenjuje vedenja ali akcije podjetij, čeprav so podjetja, ki v dveh leti ne oddajo poročila o integraciji načel, izključena iz baze sodelujočih.

Pomembno je omeniti tudi druga prizadevanja in kodekse, ki promovirajo odgovorno ravnanje: OECD vodila za mednarodna podjetja (www.oecd.org), iniciative kot je Ethical Trading Initiative (www.ethicaltrade.org) in druge.

V Sloveniji  je leta 2009 pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zaživela OECD Nacionalna kontaktna točka za večnacionalne družbe. Tukaj lahko pridobite dodatne informacije.

Vodila za razvoj sistemov vodenja in sheme certificiranja

V tem sklopu najdemo vodila za izvajanje, preverjanje in zunanje certificiranje usklajenosti s standardom, ki jih lahko revidiramo. Ta orodja omogočajo podjetjem, da spodbudijo notranje procese za družbeno odgovorne aktivnosti in da hkrati s certificiranjem ali verificiranjem vzpostavijo verodostojnost pred strankami in drugimi uporabniki.

Posamezne sisteme, certifikate in pobude v tem sklopu lahko razdelimo na:

  • smernice Standarda za družbeno odgovornost ISO26000:2010,
  • standarde in certifikate, ki zadevajo zaposlovanje oziroma delovna mesta (npr. SA8000, ILO-OSH 2001, OHSAS 18001, Investors in People, Družini prijazno podjetje),
  • standarde kakovosti vodenja in druge okvire (npr. ISO 9000, EFQM,  ISO CR MSS),
  • okoljske standarde in sheme (npr. EMAS, ISO 14000, ISO 14001, EU Eco-label),
  • sektorske pobude (npr. FORGE), itd.
V nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljamo nekatere standarde in pobude:

ISO 26000 (Guidance on Social Responsibility) (www.iso.org). Globalna organizacija za standardizacijo je leta 2010 objavila smernice (priporočila) standarda za družbeno odgovornost ISO 26000. ISO 26000 je namenjen organizacijam v javnem in zasebnem sektorju. Spodbuja prostovoljno zavezanost družbeni odgovornosti in ni namenjen certificiranju. Navodila standarda ISO 26000 vsebujejo dobre prakse, ki so jih razvile obstoječe javne in zasebne družbeno odgovorne iniciative. Obravnava  področja odgovornega ravnanja: okolje, človekove pravice in zaposlovanje, vodenje organizacije in etična načela ravnanja, vprašanja povezana s kupci/potrošniki ter vključenost v razvoj skupnosti oz. družbe. V slovenščino je standard prevedel SIST – Slovenski inštitut za standardizacijo, več informacij je dosegljivih na spletnem mestu.

Social Accountability 8000 (SA 8000) (www.sa-intl.org) je standard, ki je namenjen predvsem preverjanju delovnih pogojev v smislu zagotavljanja človekovih pravic in spoštovanja temeljnih pravic zaposlenih. Vsebinske zahteve SA8000 obravnavajo: delo otrok, prisilno delo, zdravje in varstvo pri delu, svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj, diskriminacijo, disciplinske ukrepe, delovni čas ter pravična plačila. Veljajo kot minimalni standardi, ki se uporabijo, ko veljavna zakonodaja, mednarodne konvencije ali podzakonski predpisi ne vsebujejo ustreznih zahtev ali pa so te blažje od določil standarda. Če je regulativa, ki velja za podjetje, strožja od posamične zahteve standarda, je podjetje dolžno upoštevati strožje določilo. Uporaben je kot osnova za izvedbo notranje presoje, za presojanje dobaviteljev ali za neodvisno presojanje. Neodvisno presojanje, ki se konča s podelitvijo certifikata, lahko izvajajo le akreditirane organizacije. V Sloveniji ga podeljuje mednarodna certifikacijska hiša BVQI.

Standard »Vlagatelji v ljudi« (Investors in People) je standard kakovosti, ki posega na vsa področja človeških virov v organizaciji. Namen standarda je povezati razvoj zaposlenih s strateškimi in operativnimi cilji podjetja ter v usposabljanje in razvoj vključiti tudi razvoj uspešne in učinkovite notranje in zunanje komunikacije z vključevanjem zaposlenih v poslovanje. Standard ponuja fleksibilen okvir, ki ga lahko vsako podjetje prilagodi svojim potrebam. Ker zrcali proces poslovnega načrtovanja (načrtuj, izvajaj, preverjaj), za podjetja delovanje po njegovih načelih in pravilih ni težko. Pri tem standard ne predpisuje nobenih metod, temveč zagotavlja okvir, s pomočjo katerega lahko podjetje prepozna najbolj primerne načine za doseganje uspeha z zaposlenimi.

Družini prijazno podjetje (o certifikatu) je revizijski postopek, v  katerem usposobljeni zunanji svetovalci v sodelovanju s predstavniki podjetja določijo ukrepe, ki bodo podjetju pomagali pri boljšem usklajevanju družine in dela za zaposlene. Značilnost sistema certificiranja je, da ne vrednoti trenutnega položaja, ampak spodbuja podjetje k izboljšanju le-tega. Podjetja se ocenjujejo na  podlagi izbranih ukrepov in pripravljenega triletnega načrta za implementacijo teh ukrepov. Ukrepi se izvajajo na področju delovnega časa, organizacije dela, delovnega mesta, politike informiranja in komuniciranja, veščin vodenja, razvoja kadrov, strukture plačil in nagrajevanja dosežkov ter storitev za družine. Od leta 2008 je podeljevanje tega certifikata pod okriljem Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve preraslo v stalno slovensko poslovno prakso.

Sistem EMAS  (spletno mesto) Shemo EMAS je uvedla EU, v njej lahko sodelujejo vsi ekonomski subjekti, zasebni in javni, iz držav EU, Islandije, Norveške in Liechtensteina. Vključitev v shemo je prostovoljna, za sodelujoče v shemi je izpolnjevanje predpisanih pravil obvezno. Sistem EMAS zahteva skladnost z okoljsko zakonodajo. Bistveni elementi sistema so začetni okoljski pregled, sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001, okoljska izjava, validacija okoljske izjave in registracija. Poudarja pomen vključevanja zaposlenih v implementacijo sistema in zahteva preučitev tako neposrednih kot tudi posrednih okoljskih vidikov, med njimi postopkov nabave, storitev, administrativnih odločitev, poslovanja pogodbenih partnerjev in dobaviteljev. Značilnost sistema EMAS sta tudi razpoznaven logo in okoljska izjava, pri kateri gre za odprto, pregledno ter periodično objavljanje okoljskih informacij. Preko okoljske izjave se vzpostavlja komunikacija in dialog z javnostmi ter drugimi zainteresiranimi stranmi o vplivih organizacije na okolje in njeni okoljski učinkovitosti.

Izobraževanje za pridobitev certifikata VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ poteka večkrat letno v organizaciji inštituta IRDO. Za program in prijave pišite na info@irdo.si.

Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus vam omogoča analizo stanja družbene odgovornosti v vašem podjetju in vam pomaga pripraviti učinkovito strategijo za nadaljni razvoj tega področja pri vas. Hkrati se lahko potegujete za priznanja in nagrade v okviru vsakoletnega razpisa Horus. Več…

Certifikat Družbeno odgovorno podjetje, podeljuje inštitut Ekvilib. Več…

Okvirji za poročanje in ocenjevanje

Ta orodja ne opredeljujejo podrobno ravni delovanja, ki jo podjetje mora doseči, ampak nudijo okvir za komuniciranje in sporočanje deležnikom o prizadevanjih ter dosežkih podjetja.  Poročila o družbeni odgovornosti lahko zajemajo naslednja področja: opis podjetja, deležnikov in politike družbene odgovornosti. Opis področij DOP oz. kako se podjetje odziva na družbene in okoljske problematike – kakšni so cilji in aktivnosti podjetja, načini vključevanja deležnikov, kazalniki uspeha in doseženi rezultati. Pokazatelji, ki prikazujejo kako je DOP vključena v strateško odločanje, finančni rezultati, ki so povezani z DOP, načrti za  poslovanje v prihodnosti ipd.

Pri pripravi poročila je pomembno, da spoštujete načela kot so: transparentnost (popolno razkritje vaših družbenih in okoljskih vplivov), opis uspehov in področij, pri katerih morate izboljšati delovanje, natančnost predstavljenih informacij, preglednost in razumljivost informacij ipd. V pomoč pri pripravi vašega poročila vam je lahko pregled poročil drugih podjetij.

Zelo razpoznaven okvir za poročanje so smernice GRI (Global Reporting Initiative Guidelines). GRI so okvir za poročanje o gospodarskem, okoljskem in družbenem delovanju organizacije katere koli velikosti, sektorja ali lokacije. Vsebujejo splošne vsebine in posebnosti za določene panoge.

Drugi pomemben okvir za poročanje in obenem standard je AA1000 (AccountAbility 1000 Series). Standard je usmerjen predvsem k družbeno odgovornemu računovodstvu, presojanju in poročanju, namen je uveljaviti etično poslovanje. Je procesni standard, razčlenjen na 12 procesov. V Veliki Britaniji se pogosto uporablja tudi proces družbenega računovodstva in revizije (Social Accounting), ki pomaga podjetjem in organizacijam, da merijo in poročajo o vplivu ter učinkih, ki jih imajo v družbi. Mreža Social Audit Network ponuja podjetjem pomoč pri pripravi tovrstnega procesa (spletno mesto).

Kako pripraviti strategijo?

Univerzalnih receptov o tem, kako pristopiti k uvajanju družbene odgovornosti, ni. Vsako podjetje je edinstveno in posluje v skladu s svojimi možnostmi. Načrtujte aktivnosti na področjih, ki so za vaše podjetje oz. organizacijo najpomembnejše, postavite si realne cilje in kriterije merjenja uspešnosti.

Merjenje uspešnosti vam bo v pomoč pri ugotavljanju koristi, ki jih vaše družbeno odgovorne aktivnosti prinašajo podjetju in širši skupnosti. Te podatke in rezultate predstavite v okviru poročanja in komuniciranja vaše družbene odgovornosti zaposlenim, kupcem, dobaviteljem, lokalni skupnosti ipd.

Najbolj učinkovite rezultate boste dosegli, če pričnete družbeno odgovornost uvajati postopoma in sistematično. Predlagamo vam naslednje korake:

  1. Naredite analizo stanja.
  2. Napišite izjavo in razložite kaj za vas pomeni družbeno odgovorno ravnanje.
  3. Identificirajte presečišče vašega podjetja in družbe.
  4. Izberite družbena in okoljska področja, ki jih boste obravnavali.
  5. Oblikujte pobude in aktivnosti, ki bodo generirale širše in specifične koristi za družbo in vaše podjetje.
  6. Analizirajte učinkovitost vaših aktivnosti.
  7. Poročajte in komunicirajte.
  8. Nadgradite obstoječo strategijo oz. oblikujte novo.

V inštitutu IRDO vam lahko učinkovito pomagamo s strokovnim svetovanjem pri oblikovanju vaše strategije družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja oz. organizacije. Za dodatne informacije pišite na info@irdo.si.

Učinkovito orodje za samo-analizo stanja na področju družbene odgovornosti in pripravo strategije le-te je tudi Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus.

Primeri dobre prakse

Tako v sloveniji, kot v tujini obstaja veliko primerov dobrih praks na področju družbene odgovornosti podjetij in drugih organizacij.

Vabimo vas, da si ogledate njihove dobre prakse in prispevate tudi svojo. Prijavite se na razpise za pridobitev nagrad kot so:

– Slovenska nagrada za družbeno odgovornost – Horus
– https://www.csreurope.org/european-csr-awards
– https://eu-pr.excellence-awards.com/
– http://sdgactioncampaign.org/awards-home/
– the-10-companies-with-the-best-csr-reputations-in-2017
– in mnogi drugi.

Prijavite se na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost – Horus, ki jo vsako leto v sodelovanju s podpornimi partnerji in pod častnim pokroviteljstvom predsednika države podeljujeta inštitut IRDO in Slovensko društvo za odnose z javnostmi. Več o razpisu in dosedanjih nagrajencih preberite tukaj.

Udeležite se konference Družbena odgovornost in izzivi časa, ki jo vsako leto v Mariboru pripravlja inštitut IRDO pod častnim pokroviteljstvom predsednika države in v sodelovanju s partnerji, na njej pa med drugim predstavljamo tudi aktualne primere dobre prakse.

Posredujte nam vaš primer dobre prakse. Pišite na naslov info@irdo.si in posredovali vam bomo navodila za opis primera dobre prakse. Po dogovoru z vami in z vašim dovoljenjem bomo vaš primer dobre prakse objavili v zborniku konference Družbena odgovornost in izzivi časa ter v drugih gradivih s področja družbene odgovornosti, ki jih pripravlja inštitut IRDO v sodelovanju s partnerji.

Primere dobrih praks na področju družbene odgovornosti si lahko ogledate v reviji Mozaik, ki jo brezplačno prejemajo naši člani. Postanite naši člani tudi vi. Več…

EU strateški dokumenti

Evropska komisija si prizadeva za razvoj družbene odgovornosti s številnimi politikami, dokumenti in pobudami. Več evropskih usmeritev na to temo najdete na naslednih naslovih:
– https://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_en
– https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/doing-business-eu/corporate-social-responsibility-csr_en

Družbena odgovornost podjetja in evropski strateški dokumenti

(Avtorica besedila: prof. dr. Jožica Knez-Riedl, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor)

Ni možno trditi, da pred prizadevanji EU v Evropi ni bilo družbeno odgovornih podjetij, le manj se je o tem razpravljalo. Organizirano se je Evropa pričela posvečati temu izzivu kasneje kot npr. v ZDA. Podjetniški sektor je v Evropi ustanovil organizacijo »CSR Europe« l. 1996. Ob prehodu v novo tisočletje se je v okviru EU interes za družbeno odgovornost podjetij silno povečal. To sovpada z njenim prizadevanjem postati »trajnostna, na znanju temelječa družba«, ki upošteva idejo trajnostnega razvoja in poudarja znanje kot strateško prvino.  EU je preko svojih komisij pričela apelirati na podjetja in jih opozarjati na izziv, povezan z družbeno odgovornostjo podjetja, kot delom lizbonske strategije. Iz vrste sprejetih dokumentov EU lahko razberemo, da si je odločno zadala uresničitev tega koncepta.

Komisija evropskih skupnosti (Commission of the European Communities) je v svojem dokumentu  Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility (2001) opredelila koncept kot »integracijo skrbi za družbo in okolje v  vsakodnevnem poslovanju podjetij in pri njihovih razmerjih z udeleženci,  na prostovoljni osnovi«. To je skladno s strategijo trajnostnega razvoja, ki jo je istega leta sprejel Evropski svet. Eno njenih glavnih sporočil je, da se v dolgem roku ekonomska rast, družbena kohezija in varstvo okolja dopolnjujejo in drug drugega podpirajo. Poudarja tudi, da družbeno odgovorno obnašanje podjetij presega izpolnjevanje zakonskih določb, saj odraža njihova dodatna prizadevanja za izpolnitev pričakovanj številnih deležnikov.  Dokument navaja korake, ki jih naj podjetja, vlade in civilna družba upoštevajo pri  zavzemanju za  družbeno odgovornost podjetja. Opozarja, naj podjetje uravnoteži zahteve in potrebe različnih deležnikov tako, da bo sprejemljivo za vse. Uveljavlja celovitejši pristop k družbeni odgovornosti podjetja. Če podjetju uspeva, da obvladuje spremembe na družbeno odgovoren način, bo to pozitivno vplivalo tudi na makro ekonomsko raven.

Naslednji dokument  Communication Concerning Corporate Social Responsibility: A Business Contribution to Sustainable Development (COM,  2000) je ta prizadevanja EU še podkrepil. Namen dokumenta je povečati poznavanje  družbene odgovornosti podjetja ter njenih vplivov, spodbuja izmenjavo izkušenj in opazovanje ter širjenje dobre prakse, kakor tudi razvoj veščin managementa, ki so potrebne za družbeno odgovornost podjetja. Poudarja potrebo po širjenju koncepta družbene odgovornosti med malimi in srednjimi podjetji, a tudi po  usklajenosti in preglednosti izvajanja družbene odgovornosti. Izpostavlja pomen orodij, kodeksov, standardov, merjenja in poročanja.  Zavzema se za družbeno odgovorne naložbe,  za forum udeležencev  (Multi-stakeholder forum on CSR) ter integracijo družbene odgovornosti podjetja v vse politike EU.

Eden zadnjih dokumentov Commission of the European Communities: Implementing the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on corporate social responsibility, Com (2006) pomeni podporo odprtemu zavezništvu evropskih podjetij,  z namenom promocije in spodbujanja družbene odgovornosti podjetja. Poudarja tudi pomemben prispevek deležnikov iz neposlovnega sektorja. V družbeni odgovornosti podjetja vidi možen prispevek k trajnostnemu razvoju, k rasti in zaposlitveni strategiji Evrope. Opredeljuje osem področij, ki jih bo komisija poudarjala v promociji družbene odgovornosti podjetja v prihodnje. Ta področja so: ozaveščanje in izmenjava dobre prakse, podpora  pobudam raznovrstnih deležnikov, sodelovanje z državami – članicami, informacije za potrošnike in preglednost, raziskovanje, izobraževanje, mala in srednje velika podjetja, mednarodna razsežnost družbene odgovornosti podjetja.

Do l. 2010 je bil začrtan ti. Evropski kažipot za podjetja (A European roadmap), s poudarkom na trajnostnem in konkurenčnem podjetju, ki upošteva tako kratkoročno kot dolgoročno ustvarjanje vrednosti. Gradi na 10 načelih, pravzaprav ciljih. Ti so:

  • inovacije in podjetništvo,
  • pridobivanje veščine in pristojnosti,
  • enake priložnosti in raznovrstnost,
  • zdravje in varstvo okolja,
  • družbena odgovornost kot vodilo podjetja,
  • angažiranje udeležencev,
  • vodenje in vladanje (upravljanje),
  • komunikacije in transparentnost,
  • B2B sodelovanje in zavezništva.

Iz omenjenih in še drugih dokumentov je možno povzeti, da so ključni pojmi v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij povezani s človekovimi pravicami, pravicami delavcev, varstvom okolja, vključitvijo v skupnost in relacijami s poslovnimi partnerji. V današnjem času je družbena odgovornost podjetja v bistvu splet ekonomske, pravne, etične in okoljske odgovornosti.

EU se zaveda, da je za uveljavitev koncepta družbene odgovornosti treba še veliko postoriti, od oblikovanja načel in instrumentov do  promoviranja najboljših rešitev (ti. best practice) in inovativnih zamisli, ki bi zagotavljale učinkovitost in hkrati krepile kredibilnost posameznih podjetij, s tem držav in celotne EU.

Viri:

-Commission of the European Communities: Green Paper on Promoting  a European Framework for Corporate
-Communication Concerning Corporate Social Responsibility: A Business Contribution to Sustainable Development (COM, 2000)
-Commission of the European Communities: Implementing the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on corporate social responsibility, Com (2006)
-CSR Europe (2006): A European Roadmap for Business Towards sustainable and competitive enterprise
-Knez-Riedl, J. (2002): Družbena odgovornost malih in srednjevelikih podjetij in Rebernik, M. et al., Slovenski podjetniški observatorj 2002, 2. del,  91 – 112

Nacionalna strategija razvoja DO(P)

Družbena odgovornost  podjetij  je neposredno povezana z razvojem Slovenije in prispeva k večji motivaciji zaposlenih za delo, boljšemu odnosu delodajalcev do zaposlenih, pozitivnemu razvoju socialne slike in države v celoti, itd. Zato smo v Strokovnem svetu inštituta IRDO že leta 2008 oblikovali pobudo za pripravo Nacionalne strategije razvoja družbene odgovornosti. V letih 2011-2012 smo se z različnimi organizacijami na tem področju, v Sloveniji združili v Partnerstvo za pripravo nacionalne strategije družbene odgovornosti (podjetij). Sestavljali so ga različni strokovnjaki s področja družbene odgovornosti, predstavniki organizacij in institucij, kot neformalni udeleženci partnerstva pa so se vključevali tudi strokovnjaki, a ne z najvišjih funkcij v ministrstvih, na ravni osebnega zanimanja, ne pa kot pooblaščeni predstavniki ministrstev, saj jih za to takrat še (žal) nihče ni pooblastil. Partnerstvo sta takrat koordinirala Mreža za družbeno odgovornost Slovenije – Inštitut Ekvilib (organizacijsko) in Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO (vsebinsko). Pripravili smo zasnovo slovenske nacionalne strategije družbene odgovornosti, s poudarkom na podjetjih. Osnutek strategije je sledil standardu ISO26000:2010, njegovim področjem in načelom. Vključeval je ključne skupine deležnikov (vlada, gospodarstvo, civilna družba ter mediji) in je nameravala po delovnih skupinah pripraviti akcijske načrte – po smernicah ISO26000 ter drugih dokumentov. Slika v nadaljevanju prikazuje Trikotnik sodelovanja med civilno družbo, vlado in gospodarstvom, ob spremljanju medijev, kot smo si to zamislili v Partnerstvu v letih 2011-2012.

V sodelovanju z mnogimi deležniki in Vlado Republike Slovenije je junija 2017 v Ljubljani potekal prvi več-deležniški posvet  za pripravo »Nacionalne strategije družbene odgovornosti (podjetij) v Sloveniji: od leta 2018 do leta 2030«, v nadaljevanju »Strategija DOP«. Več o posvetu najdete tukaj: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2016/zeleno/170629sdo.pdf. Rezultat tega posveta je priprava osnutka strategije, pri katerem je sodelovalo več različnih strokovnjakov iz vseh treh sektorjev družbe, osnutek pa je dopolnjevalo več kot 50 udeležencev omenjenega posveta v obdobju od septembra 2017 do januarja 2018. Sedaj je osnutek v fazi priprave čistopisa in z oblikovanejm nove vlade upamo, da bo pristojno ministrstvo (upamo, da bo to MGRT) prevzelo dokončanje tega dokumenta v skladu s Strategija razvoja Republike Slovenije do leta 2030 (http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/).

Strategija razvoja Republike Slovenije do leta 2030 vključuje tudi cilje Agende za trajnostni razvoj 2030 (več: http://www.svrk.gov.si/delovna_podrocja/razvojno_nacrtovanje/slovenija_in_agenda_2030/) .  Ker je družbena odgovornost orodje za dosego trajnostnega razvoja, je za Slovenijo ključnega pomena, da se pripravi tudi Nacionalni akcijski načrt ali strategija  za družbeno odgovornost (podjetij). Strategija DO(P) bi bila zagotovo podstrategija tej krovni strategiji, kot jo razumemo v inštitutu IRDO.

Pobude za vzpostavitev takšne strategije so se v Sloveniji začele že leta 2008 (inštitut IRDO) in se aktivno nadaljevale v letih 2011-2012 (Partnerstvo za družbeno odgovornost, koordinatorja Inštitut IRDO in inštitut Ekvilib). Vendar je potrebno za takšno strategijo sodelovanje treh ključni akterjev, ki ima vsak svoj instrument za dosego blaginje v družbi. To so: vlada (moč), gospodarstvo (denar) in civilna družba (solidarnost). Ker je prvi akter na teh pogovorih uradno ni bil prisoten zaradi mnogih drugih obveznosti in ne-določitve pristojne osebe oz. telesa na vladni ravni, končnega dogovora za pripravo takšne strategije ni bilo mogoče doseči.  Primer sodelovanja med akterji prikazuje shema inštituta IRDO iz leta 2008.

Civilna družba namreč nima ne pristojnosti, ne moči, da bi takšen dokument na nacionalni ravni lahko prišel v veljavo. To je mogoče le s sodelovanjem vseh treh navedenih akterjev v družbi  in z vodenjem ustreznih ministrstev ter njihovim  delom na tem področju. Zato prosimo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se aktivno zavzameta za področje družbene odgovornosti podjetij in prevzameta koordinacijsko vlogo na tem področju, zlasti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Verjamemo, da nam bo po 10-letnih prizadevanjih vendarle uspelo v Sloveniji zapisati to strategijo ter jo s skupnimi močmi tudi učinkovito uresničevati. Brez ministrstev in SVRK pa tega zagotovo ne bo mogoče izpeljati.

Pri tem imajo tudi mediji pomembno vlogo. Z ustreznim informiranjem in osveščanjem javnosti o družbeni odgovornosti lahko krepijo zavedanje na tem področju in tako pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju.

Še mnenje SVRK o osnutku strategije: »Vsebina pripravljene »Strategije DOP« se pomembno prepleta s ključnimi strateškimi usmeritvami in cilji Strategije razvoja Slovenije 2030 (sprejete 7. 12. 2017), ki predstavlja krovni razvojni okvir RS in temelji na usmeritvah Vizije Slovenije 2050, nacionalnih razvojnih izhodiščih, mednarodnih zavezah RS ter trendih in izzivih v širšem regionalnem in globalnem kontekstu. Da bi postali družba, ki se zna odgovorno spoprijeti s spremembami, negotovostmi in izzivi, moramo ustvariti razmere ter vzpostaviti sistemski način trajnostnega razvoja. Zato Strategija razvoja Slovenije 2030 v središče postavlja kakovostno življenje za vse. Ob snovanju razvojne poti do boljšega življenja vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije se je Vlada RS zavezala tudi k soodgovornosti v globalnem okolju. Strategija razvoja Slovenije 2030 tako vključuje cilje trajnostnega razvoja za uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete v okviru Organizacije Združenih narodov (Agenda 2030). V luči ključnih pozivov Agende 2030 na področju družbene odgovornosti podjetij, ki med drugim kličejo h koreniti spremembi proizvodnje in porabe blaga in storitev, pri čemer moramo k spremembi sedanjih netrajnostih pristopov prispevati vsi (vlade, mednarodne organizacije, gospodarstvo in drugi nedržavni akterji in posamezniki), ter podjetja spodbujajo k uvedbi trajnostnih pristopov, na več mestih družbeno odgovornost podjetij naslavlja tudi Strategija razvoja Slovenije 2030. V okviru posameznega razvojnega cilja se prepletajo vsebine politik, ki so v pristojnosti različnih resorjev. Zato večdimenzionalnost ciljev zaradi svoje kompleksnosti zahteva skupne napore pri njihovem uresničevanju in učinkovito usklajevanje med posameznimi politikami, resorji in drugimi deležniki. Organ, pristojen za razvoj, tj. v dani sestavi, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), bo še naprej v procesih medresorskega usklajevanja spremljal priprave posameznih sektorskih dokumentov in skrbel za njihovo usklajenost s Strategijo razvoja Slovenije 2030.

Strinjamo se z vami, da je družbena odgovornost pomembna za celotno družbo in način delovanja posameznika, podjetij kot tudi ostalih organizacij. Menimo tudi, da je pripravljen osnutek dokumenta dobra osnova za nadaljnje delo. Naloga SVRK je, da skrbi za skladnost strateških in horizontalnih dokumentov s krovnim strateškim dokumentom Strategije razvoja Slovenije 2030. Na podlagi tega bomo aktivno sodelovali pri nadaljnji pripravi dokumenta….« (Nataša Kobe Logonder, SVRK – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Sektor za razvojne politike)

Pogoj za nadaljnje delo na tem dokumentu je določitev pristojne osebe za pripravo tovrstnega dokumenta na vladni ravni, kar pa lahko stori le predsednik Vlade Republike Slovenije oz. od njega pooblaščena oseba oz. organ.

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)

  1. Kaj je družbena odgovornost podjetij?

Družbena odgovornost  podjetij (DOP) ali »družbeno odgovorno podjetništvo« je koncept, s pomočjo katerega se podjetja na prostovoljni osnovi odločajo za vključevanje družbenih in okoljskih vprašanj v svojo poslovno prakso. V svetu in v EU se ta koncept vse bolj razvija, v zadnjih desetih letih pa tudi v Sloveniji. Družbeno odgovorna naj bi bila podjetja vseh velikosti, tudi majhna in srednja, celo mikro podjetja, ki predstavljajo večino podjetij v razvitih gospodarstvih po svetu, v EU in v Sloveniji. Družbeno odgovorne naj bi bile tudi druge organizacije in posamezniki, saj vsi posamezniki sestavljamo organizacije, kjer se združujemo (podjetja, ustanove, NVO, državo, zveze ipd). 

  1. Ali je definicija o družbeni odgovornosti ena sama?

Definicij o družbeni odgovornosti je več, med njimi najbolj uveljavljena je bil od leta 2001 dalje definicija EU, objavljena v Zelenem dokumentu. Po tej definiciji je družbena odgovornost: »Koncept, pri katerem podjetja vključujejo skrb za družbene in okoljske probleme v svoje poslovanje ter sodelovanje z deležniki na prostovoljni osnovi.«  (Green Paper on Promoting a European Framework for CSR, 2001). Z letom 2010 je v veljavo prodrla definicija EU, ki jo vsebuje tudi standard za družbeno odgovornost ISO26000:2010 in pravi: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in etičnim ravnanjem: prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe, upošteva pričakovanja deležnikov, je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami delovanja ter je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih. »(SIST, 2010, str. 26) 

  1. Kakšne so usmeritve družbene odgovornosti v EU?

Družbena odgovornost podjetij prispeva k uresničevanju ciljev, ki si jih je zastavila EU, tj. izboljšati konkurenčnost, doseči odličnost in ustvariti trajnostno družbo. Z DOP je možno krepiti konkurenčni položaj posameznih podjetij, pa tudi lokalnih in regionalnih skupnosti ter držav in EU. Evropska komisija je prevzela aktivno vlogo pri promociji družbene odgovornosti, saj jo vidi kot eden od načinov dviga konkurenčnosti in prizadevanja za trajnostno družbo.

Temelj EU aktivnosti na področju družbene odgovornosti je Lizbonska strategija, v okviru le-te pa Zeleni dokument, ki ga je Evropska komisija (EK) objavila leta 2001. Oktobra 2002 je EK objavila multi-deležniški Forum na temo družbene odgovornosti podjetij (v nadaljevanju: DOP). Drugi del komuniciranja EK o DOP je bil objavljen marca 2006, temu je leta 2006 sledil sprejem Resolucije o DOP.

Nekaj strateških dokumentov EU o DOP:

  • Commision of the European Communities: Green Paper  on Promoting  a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM, 2001, 366 final, Brussels
  • Communication Concerning Corporate Social Responsibility: A Business Contribution to Sustainable Development, COM,  2002, Brussels
  • Commission of the European Communities: Implementing the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on corporate social responsibility, Com (2006) 136 final, Brussels
  • Slovenske verzije so dosegljive na http://ec.europa.eu/enterprise/csr/official_doc.htm

Nekateri pomembnejši dogodki na nivoju EU:

  • Ustanovitev foruma »European Multi-stakeholder Forum on CSR« (2004)
  • Pričetek kampanje »Pan-European Awareness Raising Campaign for SMEs« (2004)
  • Organizacija enodnevnih konferenc o družbeni odgovornosti MSP v EU (skupno 65 dogodkov; med temi konferenca v Ljubljani, novembra 2004)
  1. Kakšne koristi družbena odgovornost prinaša podjetjem?

Družbena odgovornost podjetjem prinaša številne koristi: večji ugled in konkurenčnost podjetja, večje zaupanje med poslovnimi partnerji, večjo motivacijo zaposlenih za delo,  izboljšanje odnosov s skupnostjo, varčevanje pri skrbnem ravnanju s surovinami in materiali, večjo privlačnost za vlagatelje kapitala, boljši poslovni izid (nižji stroški, višji prihodki), ipd.

Vlaganje v družbeno odgovorne podjetniške prakse ima za podjetja korist predvsem na dolgi rok in prispeva tako k izboljšanju delovanja podjetja, kot tudi širše družbe. 

  1. Kako naj bi podjetja v svojo poslovno prakso vključevala družbeno odgovornost?

Dosedanje izkušnje kažejo, da se podjetja odločajo za vključevanje družbene odgovornosti v svojo poslovno prakso na različne načine. Družbena odgovornost je tako npr.:

  • vključena v poslovno strategijo podjetja,
  • oblikovana kot samostojna strategija podjetja,
  • se izvaja z ali brez določenega načrta po posameznih funkcijah v podjetju,
  • se izvaja glede na trenutno situacijo na trgu ali zaradi različnih pritiskov v ali izven podjetja, organizacije  (npr. naročnikov storitev oz. odjemalcev izdelkov in storitev podjetja) ipd.

Koraki uvajanja DO v podjetja:

  1. Najprej oblikujmo vrednote podjetja in vanje vključimo načela družbene odgovornosti.
  2. Nato preverimo poslanstvo, vizijo, cilje in poslovno strategijo podjetja ter vanje vključimo družbeno odgovornost.
  3. Pripravimo samostojno strategijo družbene odgovornosti ali pa družbeno odgovornost vključimo po posameznih funkcijah podjetja. Strategija naj vključuje odnose z vsemi deležniki podjetja (od zaposlenih, do potrošnikov, dobaviteljev, lokalne skupnosti, do lastnikov, medijev itd.).
  4. Pričnemo z aktivnim izvajanjem strategije, z našimi nameni pred tem obvezno seznanimo zaposlene.
  5. Redno ugotavljamo pozitivne ter negativne plati dosedanjega dela in izvajanja družbene odgovornosti.
  6. V strategijo sproti vnašajmo spremembe in izboljšave.
  7. Komuniciramo rezultate svojega dela na področju DO strokovni in širši javnosti ter tako spodbujamo družbeno odgovorno podjetništvo pri nas.
  1. Katere standarde podjetja običajno uporabljajo, v povezavi z družbeno odgovornostjo?

Najbolj znani standardi so Standard za družbeno odgovornost ISO26000:2010 (celovit pristop k družbeni odgovornosti), standard, SA8000, ki obravnava predvsem odnose z zaposlenimi;  standard AA1000 deluje na področju družbeno odgovornega računovodskega poročanja, uporabljajo pa se še naslednja orodja: UN Global Impact (načela na področju človekovih pravic, dela, okolja in antikorupcije), GRI (uresničevanje trajnostnega razvoja), itd. Nekateri pod družbeno odgovornost štejejo še standarde kot so: ISO 14001 (ravnanje z okoljem), ISO 9001 (kakovost), OHSAS 18001 (varnost in zdravje pri delu) itd.

Podjetja se predstavljajo s številnimi priznanji in certifikati, npr: Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, priznanje Zlata nit (Dnevnik d.d.), certifikat Družini prijazno podjetje, Najboljši delodajalec, Vlagatelji v ljudi itd.

  1. Kaj je pravična trgovina?

Definicija pravične trgovine, ki so jo pred leti sprejele štiri mednarodne organizacije, združene v krovni organizaciji FINE, je: »Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na jugu. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine.«

Pravična trgovina si prizadeva za zagotavljanje boljših pogojev trgovanja in pravic delavcev:

  • Plačilo pravične cene v lokalnem ali regionalnem kontekstu, ki ne pokriva samo proizvodnih stroškov temveč podpira proizvodnjo, ki je skladna tudi s socialnimi in okoljskimi zahtevami.
  • Vnaprejšnje plačilo dela stroškov (40 – 50 %), da se proizvajalcem ni treba zadolževati za nakup materiala oziroma za opravljanje žetve.
  • Vzpostavitev dolgotrajnega delovnega razmerja in stikov s proizvajalci.
  • Spoštovanje predpisov, ki se nanašajo na delovno pravo in človekove pravice.
  • Pomemben element pravične trgovine je tudi spoštovanje enakosti spolov, saj so ženske v državah v razvoju še vedno deprivilegirane, čeprav predstavljajo enega ključnih stebrov razvoja. Proizvajalci morajo zagotavljati tudi izključenost dela otrok.

Ko so se začeli člani društva Humanitas povezovati z Umanotero je leta 2004 pri nas nastala prva pravična trgovina  »3Muhe« v Stari Ljubljani.

  1. Kaj je korporativno državljanstvo (Corporate citizenship)?

Pobudo za “Globalni dogovor” je sprožil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Njen cilj je spodbujanje korporativnega državljanstva, s katerim gospodarstvo lahko postane del rešitve za izzive globalizacije. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Korporacije naj bi dandanes prevzele aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju razvoja na lokalni in globalni ravni.

Deležniki v korporativnem državljanstvu so tako vlade, kot podjetja, civilne organizacije, predstavniki skupnosti in Združeni narodi. Hkrati se jim pridružujejo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, akademiki, strokovna združenja, družbeno odgovorne organizacije itd.

Vodilna podjetja v svojo prakso vse bolj vključujejo strateške in integrirane modele korporativnega državljanstva. Ključne vrednote so oblikovane tako v podjetju, kot izven njega. Namera za korporativno državljanstvo je del napovedane obljube, ki jo podjetje da družbi, da bo minimiziralo škodo, maksimiziralo dobiček, zgradilo odgovornost in dovzetnost ter bilo usmerjeno k dobrim finančnim rezultatom.

United Nations Global Compact (UN Global Compact) je največja globalna pobuda za družbeno odgovornost in trajnosti razvoj gospodarskih subjektov. UN Global Compact, ki je bil ustanovljen leta 2000 na pobudo Organizacije združenih narodov, združuje več kot 10.000 podjetij in nevladnih organizacij iz 130 držav, ki pri svojem poslovanju in strateških usmeritvah spoštujejo 10 univerzalnih načel UN Global Compact s področja človekovih pravic, delavskih standardov, okolja in transparentnosti ter proti -korupcije. Slovenska veja UN Global Compacta je bila ustanovljena 24. maja 2007 na pobudo prof. dr. Danice Purg, predsednice in dekanje IEDC-Poslovne šole Bled. Več informacij tukaj.

  1. Kakšna je vloga medijev pri ustvarjanju zavedanja o družbeni odgovornosti?

Osnovno poslanstvo medijev je posredovanje verodostojnih informacij širši javnosti. Pri krepitvi zavedanja o družbeni odgovornosti imajo zato prav mediji ključno vlogo. Ustvarijo lahko razumevanje o družbeni odgovornosti, spodbudijo zavedanje in posredno vplivajo na stališča in navade vseh državljanov, ki lahko prav zaradi tega pričnejo delovati bolj družbeno odgovorno. Predvsem s pomočjo medijev je mogoče uveljavljati koncept družbene odgovornosti in spodbujati njen razvoj. V nasprotnem primeru koncept družbene odgovornosti ostaja le na papirju in je tako nekoristen za vse deležnike, in s tem za družbo v celoti.

  1. Kje lahko podjetja najdejo dodatne informacije in pomoč pri uvajanju družbene odgovornosti v svojo poslovno prakso?

V Sloveniji se je v zadnjih nekaj letih pričelo na področju družbene odgovornosti dogajati vse več aktivnosti. Tako je EU leta 2006 podprla izvajanje projekta »CSR – Code to Smart Reality«, organiziranih je bilo več konferenc, strokovnih srečanj in pripravljenih različnih gradiv.

Ključne informacije o DOP lahko podjetja v Sloveniji najdejo predvsem na naslednjih spletnih naslovih:

Ključne informacije o DOP lahko podjetja v Sloveniji najdejo predvsem na naslednjih spletnih naslovih: