POROČILO S POSVETA:
Most ali prepad? Pričakovanja trga dela in potrebe mladih

26. 5. 2026 od 13h do 15h!

ZAKAJ POSVET?

Na posvetu smo odprli pomembno in zelo konkretno temo: kako mladim pomagati pri prehodu na trg dela in jim omogočiti stabilen začetek kariere.

Zanimalo nas je naslednje:

• kje se (ne) ujamemo na poti mladih na trg dela.
• kakšna so na eni strani pričakovanja in izkušnje mladih pri prehodu na trg dela.
• kakšna so na drugi strani pričakovanja in izkušnje delodajalcev in institucij.

Skozi posvet smo poskušali najti odgovore na vprašanje Kje nastane razkorak med pričakovanji delodajalcev in realnostjo, potrebami mladih? Razmišljali smo tudi o tem, kaj lahko vsak od nas (institucije, delodajalci, sindikati in mladi) naredi drugače?

Poleg izmenjave izkušenj in mnenj so poskusili oblikovati nekaj konkretnih uvidov in predlogov v smeri, kako uskladiti pričakovanja delodajalcev, realnost mladih in zaščito pravic (sindikati), da bi mlade pri prehodu na trg dela lahko najbolje opolnomočili. Z nami so  bili predstavniki ključnih podpornih organizacij, ki soustvarjajo to realnost. Iskrena hvala vsem za odziv.

Naši sogovorniki so bili:

• Anže Zajc, predstavnik mladih,
• Aleksandra Igličar, Zavod RS za zaposlovanje, vodja oddelka za zaposlovanje,
• Andrej Šolinc, direktor CEED Slovenija,
• Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije,
• Matej Cepin, direktor Socialne akademije
• ter drugi udeleženci posveta.

Posvet je moderirala Anita Marinko, vodja projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Inštitut IRDO, v okviru katerega pripravljamo dogodek. Posvet  je organiziral IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti v okviru projekta »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Inštitut IRDO«. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.

Daljše poročilo o posvetu z izjavami sogovornikov si oglejte tukaj: 2026 IRDO – Posvet MOST ALI PREPAD – poročilo, 26.5.2026

KRATKO POROČILO O POSVETU

O virtualnem posvetu: Most ali prepad? Pričakovanja trga dela in potrebe mladih

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt organiziral virtualni posvet z naslovom Most ali prepad? Pričakovanja trga dela in potrebe mladih. Posvet je potekal v torek, 26. maja 2026, med 13. in 15. uro.

Osrednji namen dogodka je bil nasloviti razkorak med pričakovanji mladih ob vstopu na trg dela ter pričakovanji delodajalcev in podpornih institucij. Razprava je iskala odgovore na vprašanja, kje se mladi in trg dela med seboj ujameta, kje prihaja do neskladij ter kako bi bilo mogoče te vrzeli zmanjšati.

Prehod mladih na trg dela: izkušnje in izzivi

Mladi udeleženec Anže Zajc je prehod iz študentskega v redno delovno okolje opisal kot zahtevno in negotovo obdobje. Opozoril je na stresnost selekcijskih postopkov, dolgotrajno čakanje na odzive delodajalcev ter občutek negotovosti pri iskanju prve zaposlitve. Kljub nekaterim izkušnjam se mladi pogosto še vedno ne znajdejo pri orientaciji na trgu dela, pri čemer je izpostavil pomanjkanje jasnih informacij in občutek nepredvidljivosti.

Kot ključni podpori pri soočanju z izzivi je izpostavil družino in lastno vztrajnost. Delodajalcem je sporočil, da mladi poleg pomanjkanja izkušenj prinašajo motivacijo, prilagodljivost in hitro učenje ter si želijo predvsem priložnosti za dokazovanje v praksi.

Vloga institucij in podpornih programov

Aleksandra Igličar iz Zavoda RS za zaposlovanje je poudarila, da je prehod mladih na trg dela pogosto stresen, zlasti za tiste brez delovnih izkušenj. Mladi se po prijavi na zavod vključujejo v različne aktivnosti, kjer se pogosto pokažejo težave pri pisanju življenjepisov, iskanju zaposlitvenih smeri in samozavestnem nastopu.

Posebej je izpostavila pomen preprečevanja dolgotrajne neaktivnosti mladih, saj ta zmanjšuje motivacijo in samozavest. Med ključnimi programi je omenila projektno učenje za mlade (PUM-O), delavnice aktivnega iskanja zaposlitve ter programe usposabljanja na delovnem mestu, ki mladim omogočajo neposreden stik z delodajalci in delovnim okoljem. Ključno vlogo pri uspešnem prehodu je pripisala mentorstvu in zgodnjemu opolnomočenju mladih z informacijami o trgu dela.

 

Sindikalni pogled: prekarnost in informiranost

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril, da mladi vstopajo na trg dela v nepoznan sistem, kjer imajo sicer dostop do informacij o prostih delovnih mestih, bistveno manj pa o svojih pravicah in oblikah zaposlitve.

Izpostavil je naraščajoč trend fleksibilnih oblik dela in vse večjo mobilnost mladih med delodajalci. Hkrati pa je opozoril na tveganja prekarnosti, zlasti prek prisilnega samozaposlovanja, ki lahko zmanjšuje socialno varnost mladih. Po njegovem mnenju mladi pogosto nimajo dovolj informacij o posledicah različnih oblik dela, zlasti z vidika socialne in zdravstvene varnosti.

Posebej kritičen je bil do pomanjkljivega sistemskega nadzora nad kršitvami na trgu dela ter opozoril na potrebo po večjem vključevanju sindikatov v oblikovanje politik in večjem informiranju mladih že v času izobraževanja. Kot pomembno rešitev je izpostavil tudi okrepljene mentorske sheme in boljše napovedovanje potreb trga dela.

Pogled delodajalcev: iskanje dodane vrednosti

Andrej Šolinc iz CEED Slovenija je poudaril, da je iskanje zaposlitve proces, v katerem se srečata dve strani z različnimi potrebami. Delodajalci po njegovih besedah ne iščejo zgolj zaposlenih, temveč rešitve za konkretne poslovne izzive.

Opisal je različne organizacijske kulture, v katere vstopajo mladi: od velikih korporacij do manjših podjetij in tehnoloških ekip. V manjših okoljih je ključno predvsem razumevanje problema, samoiniciativnost in sposobnost prilagajanja.

Kot ključno sporočilo mladim je izpostavil, da delodajalci iščejo dodano vrednost, ne zgolj formalnih kvalifikacij. Pomembni so interes, pripravljenost na učenje in aktivno pristopanje k iskanju priložnosti. Iskanje zaposlitve je opisal kot proces več poskusov in vztrajnosti, brez hitrih rešitev.

Poudaril je tudi, da prihodnost ne zahteva zgolj specifičnih znanj, temveč predvsem sposobnost učenja, reševanja problemov in prilagajanja spremembam.

Širši družbeni kontekst prekarnosti

Matej Cepin je prekarnost umestil v širši družbeni kontekst sodobnih sprememb, ki jih zaznamujejo negotovost, kompleksnost in hitre transformacije. Opozoril je, da gre za pojav, ki ga ni mogoče razumeti le individualno, temveč kot del širših družbenih procesov.

Poudaril je pomen prehoda v družbo, kjer ključni vir ne bodo več zgolj informacije, temveč sposobnost presoje, izbire in iskanja smisla. Kot temeljne kompetence prihodnosti je izpostavil sposobnost odločanja, osredotočenost in vztrajnost.

V mladinskem delu je poudaril pomen vključevanja mladih v vse faze programov ter razvoj generičnih kompetenc, kot so sodelovanje, kritično mišljenje in aktivno državljanstvo.

Sklepne ugotovitve: most ali prepad?

Razprava je pokazala, da prehod mladih na trg dela ni linearen proces, temveč gre za preplet različnih pričakovanj, izkušenj in sistemskih omejitev. Mladi se soočajo z negotovostjo, pomanjkanjem informacij in pritiski prekarnih oblik dela, delodajalci pa z zahtevami po prilagodljivosti, zanesljivosti in hitro uporabnih kompetencah.

Skupna ugotovitev vseh razpravljavcev je, da ključni izziv ni zgolj v pomanjkanju delovnih mest ali kompetenc, temveč v neusklajenih pričakovanjih in pomanjkanju medsebojnega razumevanja. Rešitve ne more ponuditi en sam akter, temveč kombinacija boljšega informiranja, praktičnih izkušenj, mentorstva in sistemskega sodelovanja.

Če se vrnemo k izhodiščni metafori, se pokaže, da most med mladimi in trgom dela ne nastane sam po sebi. Graditi ga je treba skozi dialog, sodelovanje in vključevanje mladih kot aktivnih soustvarjalcev politik in rešitev. Le tako lahko prehod v zaposlitev postopoma postane bolj povezan, razumljiv in varen proces za vse vključene strani.

Več informacij O PROJEKTU lahko najdete na spletnem portalu https://evropskasredstva.si ter na naših spletnih straneh: https://www.irdo.si/prekarnost/ in https://www.irdo.si/z-mladinskim-delom-proti-prekarnosti-mladih/.

KONTAKT:

Dodatne informacije: www.irdo.si Anita Marinko – vodja pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Inštitut IRDO, e-pošta: info@irdo.si, anita.marinko@irdo.si IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Cesta 13. julija 65a, 1261 Ljubljana – Dobrunje, gsm 031 344 883

Vir sofinanciranja: Naložbo sofinancira Evropska unija.